SPLOŠNO O GIBANJU

Hana Prelog

Vsakodnevna skrb človeka za vzdrževanje čim boljše telesne zmogljivosti sega daleč v preteklost. Primitivno nomadsko življenje človeka v paleolitiku (kakih 40.000 let nazaj) je bilo namreč povezano z lovom in nabiranjem hrane in telesna dejavnost je bila najosnovnejša komponenta njegovega življenja. Od nje je bilo odvisno njegovo preživetje.

Tehnološke, socialne, urbane in druge okoliščine sodobnega sveta so »strup« za telesno dejavnost. Še posebej za nas mlade. Čedalje več časa presedimo pred računalnikom, neredko smo tudi (pre)obremenjeni s sedečim šolskim delom. Manj telesne dejavnosti prinese tudi pretirana uporaba motoriziranih prevoznih sredstev (kdo pa dandanes še hodi peš v šolo ali pa v trgovino, če je nima ravno za vogalom).

Manj telesne dejavnosti pa ne pomeni le slabših telesnih sposobnosti, ampak tudi slabše zdravje. Še več: z manj gibanja in športa postaja človek biološko pomanjkljiv in bi kot takšen v prvobitni naravi preprosto izginil. Ali kot je zapisal Aristotel pred več kot 2000 leti: »Nič ne uničuje človeka bolj kot njegova telesna nedejavnost.«

Ustvarili smo si torej nov svet, v katerem telesni napor postaja na videz nepotreben. V svetu ugodja in blagostanja pa že lahko občutimo znake, ki so zastrašujoči in kličejo po ukrepanju. V razvitem svetu za boleznimi srca in ožilja umre več kot polovica ljudi – več kot za vsemi drugimi boleznimi skupaj. Skoraj dve tretjini ljudi ima povišano telesno maso, ena tretjina jih ima povišan krvni tlak, skoraj vsak deseti pa ima sladkorno bolezen. Zastrašujoče, zlasti če vemo, da niti mladostniki in otroci pri tem niso izvzeti.

Vendar se je večini teh nevarnosti mogoče izogniti! In to preprosto tako, da smo telesno aktivni.

Telesna dejavnost ima nenadomestljivo vlogo v vseh življenjskih obdobjih človeka. Nujno potrebna je za normalen biološki, sociološki in mentalni razvoj ter za zdravje mladih ljudi. V zrelih letih in starosti pa redna in primerno izbrana telesna dejavnost ohranja vitalnost človeka, ga varuje pred boleznimi in mu omogoča boljšo kakovost življenja.

Med športnimi strokovnjaki potekajo številne razprave o tem, kakšen obseg in intenzivnost telesne dejavnosti sta optimalna za vzdrževanje zdravja ter za izboljšanje telesne pripravljenosti v posamezni starostni skupini. Vsem pa je skupno, da naj bi bili mladi zmerno intenzivno telesno aktivni najmanj 60 minut na dan.

In kaj pomeni zmerna telesna aktivnost? Spodnji prag zmerne telesne aktivnosti je doseganje 70 % srčnega utripa, ki ga dosežemo pri svoji maksimalni aktivnosti oziroma naporu.

V Sloveniji imamo program SLOfit, ki predstavlja objektiven pregled o telesnem in gibalnem razvoju mladih, kjer lahko preveriš, kakšne so tvoje osnovne telesne in gibalne sposobnosti v primerjavi z vrstniki. Podrobnosti o njem najdeš na spletni strani http://www.slofit.org/ .

Dejstvo je, da se v zanimive in skupinske športne aktivnosti (nogomet, odbojka, košarka) raje vključujemo in nam največkrat ne predstavljajo prevelikega napora. Vendar pa za tovrstne aktivnosti večkrat nimamo možnosti in priložnosti. Za vzdrževanje kondicije in osnovne telesne dejavnosti je torej pomembna tudi samostojna in tako imenovana kondicijska vadba.

Raziskave kažejo, da mladi kot oviro za vključevanje v kondicijske športne aktivnosti največkrat navajamo predvsem prevelik napor, enoličnost vadbe in (lepo, da si to priznamo) lenobo. 

Napor res lahko povzroča določeno nelagodje (odmik iz naše cone udobja), a je hkrati tudi izziv

Enolična vadba (ponavljanje istih vaj, aktivnosti v zaprtih prostorih) sčasoma zagotovo lahko postane dolgočasna. Rešitev so aerobne aktivnosti v naravi. Sem spadajo: hoja, tek, skoki, plezanje, vzpenjanje, metanje, plavanje … Pri tem pridobivamo tudi vztrajnost, potrpežljivost, delavnost, pozitiven odnos do narave in do lastnega telesa, spoznamo samega sebe in svoje telesne in psihološke meje.

Lenoba? Ta je sama po sebi nekoliko trši oreh. A za pravega skavta to nikakor ne bi smela biti nepremagljiva ovira. 

Kaj je pomembno pri individualni športni vadbi? Postavimo si kratkoročne in merljive ter zelo konkretne cilje (Kakšno razdaljo lahko pretečem? Koliko sklec/skokov lahko naredim? Kakšno razdaljo lahko preplavam?).

Da bo tudi na videz suhoparna športna vadba bolj zanimiva, si ob pridobivanju kondicije lahko postavimo tudi številna vprašanja, povezana z življenjskim ustrojem človeka, naravo in okoljem:

Od kod energija za gibanje?

Kako je z naporom povezan srčni utrip?

Zakaj se pri športni vadbi znojimo?

Kaj pomeni pekoča bolečina v mišicah?

Če poleg tega, da pridobimo na gibljivosti in kondiciji, želimo znižati tudi svojo telesno maso, pa ima najboljši učinek kombinacija športnih aktivnosti in prilagoditev prehranjevalnih navad.

Glej: PREHRANA

In kaj je pri vsem najbolj pomembno? Telesna vadba mora postati sestavni del tvojega življenja! Prav zato je ključno, da si izbereš obliko gibanja, ki ti je pri srcu. Tako je ne vidiš kot dodatno obveznost, ampak sprostitev in čas zase. Le na tak način lahko vztrajaš tudi na dolgi rok.