ZAVRŽENA HRANA

Maja Krajnc, Utrgana koala, Ljubljana 1

Vsak Slovenec na leto povprečno zavrže kar 73 kg hrane. Povprečje se seveda računa na vse prebivalce, tudi na dojenčke in majhne otroke, ki praktično še nimajo vloge pri nakupovanju in pripravi hrane. Je pa zelo pomembno, da že mlade otroke začnemo navajati na pravilno ravnanje, ki lahko te zaskrbljujoče številke zniža. Zate imamo nekaj nasvetov, kako si lahko tudi ti korak k spremembi.

Presenetljivo, ali pa morda niti ne, se največ hrane zavrže na ravni gospodinjstva – 48%. To so živila, ki pri tebi doma romajo v koš za organske odpadke, ker imajo na primer pretečen rok, pa včerajšnje kosilo, del današnjega kosila, ki si si ga preveč naložil na krožnik, jabolko, ki je bilo prekislo… 
Mnogo zavržene hrane nastane tudi pri proizvodnji. V trgovini bodi naslednjič pozoren, kakšne velikosti in oblike so bučke, banane, paradižniki. Niso prav raznoliki, kajne? To ni naključje. Ker kupci izbiramo lepo oblikovane, popolno zavite in popolno rumene banane, nam takšne dajejo. Kam gredo manjše, večje, bolj krive in bolj ravne? Večina na žalost v smeti.
Naslednji velik problem je transport, saj pride na dolgih poteh do nihanj temperatur in vlage, kar predvsem pri svežem sadju in zelenjavi povzroči veliko odpadkov. 
Problem so seveda tudi restavracije, šole, bolnišnice in vse ustanove, kjer dobimo postreženo določeno porcijo, ki je navadno prevelika in jo vsaj delno zavržemo. 

Zanimivo je, da v nerazvitih državah največ odpadkov nastane pri proizvodnji hrane (zaradi slabših postopkov pridelave in pogojev skladiščenja, pa tudi prej omenjenega sortiranja), v razvitem svetu pa nastane največ odpadkov zaradi negospodarnega ravnanja v gospodinjstvu

Največji problem je slabo načrtovanje prehrane in kupovanje prevelikih zalog. Če nimamo pregleda nad vsem, kar imamo doma, težko sledimo, kaj je treba porabiti najprej. Lahko pa se nam zgodi, da kupimo tudi nekaj, kar v resnici leži na polici malce bolj v ozadju.
Kako lahko ti prispevaš k zmanjšanju odpadne hrane? 

NAČRTOVANJE

Obroke skrbno načrtuj vnaprej in sestavine s količinami zapiši na seznam. Nakupuj le s seznamom, da te ne premamijo druga živila ali pa česa ne pozabiš. Za vsako pozabljeno stvar se še namreč enkrat vrneš v trgovino in kupiš še nekaj dodatnih po nepotrebnem. Čeprav za načrtovanje tedenskega jedilnika takrat porabiš nekaj več časa, na dolgi rok prihraniš tako čas, kot denar.
V hladilniku in shrambi živila zlagaj po principu ‘prvi noter, prvi ven’ – novejša živila torej postavi zadaj, da boš naprej porabil starejša in ne bodo pozabljena dočakala svojega konca v smeteh.

RECIKLIRANJE

Če se ušteješ pri količini in ti hrana ostane, jo lahko ‘recikliraš’. 
Iz preostalega krompirja lahko narediš njoke ali polpete.
Star kruh zmelješ v drobtine. Lahko ga uporabiš kot dodatek k juhi, prav tako ostanek riža ali kaše.
Zrezke pa lahko narežeš in naslednji dan dodaš k omaki. 
Preostale testenine naslednji dan zmešaš z jajci, smetano in začimbami, dodaš koščke zelenjave, posuješ z naribanim sirom in zapečeš v pečici. 
Če veš, da naslednji dan ne boš jedel doma, lahko kar cel obrok pospraviš v skrinjo. Sigurno boš v prihodnjih tednih kak dan izjemno vesel, da ti ne bo potrebno kuhati, ker se ti bo mudilo ali pa ne boš imel energije.

UPOŠTEVANJE ROKA UPORABE

Kaj storiš z jogurtom, ki je en dan ‘čez rok’? Večina ljudi še zaprtega zaluča v smeti.
Kaj pa s surovimi makaroni, ki so pretečeni en mesec? 
Razlika je velika, saj gre v enem primeru za hitro pokvarljiv izdelek, v drugem pa za trajnega. 
Si vedel, da to lahko prepoznamo tudi iz datuma, navedenega na živilu? 

Uporabno najmanj do je datum minimalne trajnosti. Razlago nam lahko ponudi že pogled na besedo minimalne. Pomeni, da ima izdelek do tega datuma zagotovljeno kakovost, kot jo je imel prvi dan. Po izteku tega datuma lahko kakovost pade, ni pa nujno. Takšni izdelki so še vedno primerni za uživanje, če smo jih seveda shranjevali pravilno in nimajo vidnih znakov, da so pokvarjeni. Dovoljeno jih je tudi prodajati v trgovinah, če je jasno označeno, da gre za živilo s pretečenim rokom uporabe.

Porabiti do pa je druga zgodba. To oznako najdemo na hitro pokvarljivih živilih in je tam zato, da nas varuje pred morebitno okužbo ali zastrupitvijo. Poleg nje morajo biti tudi natančna navodila, kako se živilo shranjuje (navadno so to živila, ki jih shranjujemo v hladilniku). Živila s tako označenim rokom, ki je pretečen, se ne smejo prodajati v trgovinah. 
Seveda pa velja tudi tukaj uporabiti zdravo pamet – jogurt, ki je bil v sredo ob 23.59 še užiten, ni programiran tako, da se v četrtek ob 00.00 pokvari. Če je izdelek pretečen le nekaj dni in smo ga primerno shranjevali, lahko po vonju in okusu ocenimo, če je še užiten in ga uporabimo. Da si zagotovimo boljšo varnost, ga lahko za vsak slučaj tudi prekuhamo (npr. mleko, smetano).

KUPOVANJE LOKALNIH IN NEPOPOLNIH ŽIVIL

Možnosti za nakupovanje lokalno pridelane hrane se v zadnjih letih večajo. Tržnica, lokalne kmetije, znanci in sorodniki, za najbolj zasedene ali lene pa celo dostava na dom. Priložnosti in dobrih razlogov za tako odločitev je mnogo, zato nehajmo iskati izgovore.
Taka hrana je zrasla na slovenskih tleh in je prepotovala minimalno količino kilometrov. S tem nastane manj odpadkov, pa tudi ogljični odtis je manjši. Podpiramo lokalno gospodarstvo. Ne podpiramo izkoriščanja delavcev na plantažah in negospodarnega ravnanja z naravnimi dobrinami (voda, zemlja). Z izbiro prevelikih in ukrivljenih bučk zmanjšamo tudi odpadno hrano, pa še pozabavamo se lahko marsikdaj, saj nam narava včasih postreže z res zanimivimi oblikami.
Seveda se na tak način ne da dobiti vsega. In ti tudi ni treba – je pa ogrooomen premik že, če tako dobiš vse, kar SE da dobiti! Brez skrbi, tvoj krožnik bo zelo pisan. 

Zavržena hrana predstavlja zgolj breme – tako finančno, kot okoljsko. Najprej so potrebni naravni viri za pridelavo (voda, zemlja, energija, delo), potem za dolge transporte, predelavo, prodajo, na koncu pa je nezanemarljiva tudi predelava, ko enkrat hrana postane odpadek (odvoz smeti, ravnanje z odpadki). Pri kompostiranju hrane se namreč povrne le 1 % vse energije, ki smo jo porabili za njeno pridelavo, transport in predelavo. Odpadno hrano predelujejo tudi v bioplinarnah.

Če te zanima, kako bogato se lahko človek prehranjuje v mestih, če malo pobrska po smeteh, si poglej še spodnji video. Rob Greenfield je to prostovoljno počel vrsto let in prav dobro se mu je godilo.

https://www.youtube.com/watch?v=w96osGZaS74

viri: https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/9173/hrana_med_odpadki-splet.pdf

 http://www.fao.org/food-loss-and-food-waste/en/